18_Ljuba Prenner

22.03.2016

Markantna odvetnica in samosvoja pisateljica Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Fari pri Prevaljah, in sicer očetu kočevskemu Nemcu, stražmojstru in dacarju, in mami Mariji, hčeri slovenskega viničarja in čevljarja. Družino Prennerjevih je preveval tradicionalni katoliški duh, pa tudi strpno jezikovno ozračje. Oče Josip je zelo slabo govoril slovensko, mama pa ni znala nemško: tako je Ljuba v malomeščanskem Slovenj Gradcu že od malega rasla z dvema jezikoma. Njena največja želja je bila, da bi kljub skromnim družinskim razmeram prišla do dobre izobrazbe in uglednega poklica. V času, ko je bil študij v glavnem še privilegij moškega spola, je kot ena redkih dijakinj obiskovala nižjo gimnazijo na Ptuju in jo končala v Celju, na realno gimnazijo se je vpisala v Beogradu in  srednjo šolo končala z maturo na prvi ženski realni gimnaziji v Ljubljani junija 1930. Po maturi se je vpisala na Juridično fakulteto Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, a je morala študij zaradi finančne stiske večkrat prekiniti. Po diplomi leta 1936 se je za krajši čas vrnila v Slovenj Gradec in delala kot advokatska pripravnica. Ker pa je imela visoke poklicne in literarne ambicije, se je kmalu vrnila v Ljubljano in tam leta 1942 odprla lastno odvetniško pisarno. Kot izjemno inteligentna, duhovita in načelna odvetnica se je v času druge svetovne vojne aktivno uprla italijanskemu okupatorju v Ljubljani, pozneje pa tudi povojni jugoslovanski oblasti in njeni socialistični ideologiji. Zato je na lastni koži večkrat izkusila zapor in prisilno delo. Kot so zapisali avtorji knjige „Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner“, so si nenavadno žensko z moško dušo mnogi zapomnili zaradi njenega nenavadnega značaja, med drugim je nosila hlače, ko to za ženske še ni bilo v navadi, ali kot srborito odvetnico, ki je na sodišču komu pripeljala tudi kakšno klofuto. Spet drugim je ostala v spominu kot samosvoja literatka. V zgodovino slovenske literature se je najmočneje vtisnila s prvo pravo slovensko kriminalko »Neznani storilec« iz leta 1939. Po drugi svetovni vojni pa jo je tako kot mnoge druge literatke in literate zagrnila zarota molka.

Die markante Rechtsanwältin und Schriftstellerin Ljuba Prenner wurde 1906 in Fara bei Prevalje geboren. Ihr Vater, ein Deutscher aus der Gottschee, war Wachtmeister und Steuereinnehmer, ihre Mutter Maria Tochter eines slowenischen Winzers und Schuhmachers. Die Familie Prenner lebte in einer traditionell katholischen und sprachlich toleranten Atmosphäre. Ihr Vater Josip beherrschte die slowenische Sprache nicht besonders, die Mutter sprach kein Deutsch. So wuchs Ljuba im kleinstädtischen Slovenj Gradec schon als Kind zweisprachig auf. Ljubas größter Wunsch war es, trotz bescheidenen familiären Verhältnissen eine gute Ausbildung und einen angesehenen Beruf zu bekommen. Nach der Matura besuchte sie die Juridische Fakultät in Ljubljana und arbeitete nach ihrem Diplom in 1936 für kurze Zeit in Slovenj Gradec als Rechtsanwaltsanwärterin. Da sie aber hohe fachliche und literarische Ansprüche hatte, kehrte sie bald nach Ljubljana zurück, wo sie 1942 eine eigene Rechtsanwaltskanzlei eröffnete. Als äußerst intelligente und geistreiche Anwältin trotzte sie während des zweiten Weltkrieges aktiv der italienischen Besatzungsmacht, später dann auch den sozialistisch  geprägten Politikern im Nachkriegsjugoslawien. Deshalb wurde sie mehrmals verhaftet und zur Zwangsarbeit verurteilt. Die Autoren des Buches „Anwältin und Schriftstellerin Ljuba Prenner“ berichten, dass diese besondere Frau mit der männlichen Seele vor allem wegen ihres ungewöhnlichen Charakters auffiel. Zum Beispiel trug sie Hosen, was für Frauen damals unüblich war, oder es bekam manch einer von der jähzornigen Anwältin beim Gericht eine Ohrfeige. Anderen blieb sie als eigenwillige Literatin in Erinnerung. In der slowenischen Literaturgeschichte wurde sie mit dem ersten slowenischen Kriminalroman „Täter unbekannt“ aus dem Jahr 1939 unvergesslich. Nach dem zweiten Weltkrieg wurde sie zusammen mit vielen anderen Autorinnen und Autoren totgeschwiegen.

100 frauen. slowenische literatur I 100 žensk. slovenska literatura
Redaktion und Gestaltung/urednica: Jerneja Jezernik
Gast/gostja: Brigita Rajšter
Sprecherinnen/govorke: Delphine Blumenfeld, Angelika Hödl, Sonja Wakounig, Jerneja Jezernik
Gelesen wurde aus/odlomki iz: „Erstsemestler“
Verlag/založba: Verlag Cerdonis
Musik/Glasba: Peter Rudenko
Ton und Schnitt/ton in montaža: Dragan Janjuz
Eine Sendereihe von radio AGORA 105,5

Sendereihe

100 frauen. slowenische literatur I 100 žensk. slovenska literatura

Zur Sendereihe Station

radio AGORA 105 I 5

Zur Station
Thema:Literatur Radiomacher_in:Jerneja Jezernik
Sprache: Deutsch
Slowenisch
Teilen:

Ähnliche Beiträge